APDEJT.si

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je izrazil svoje ogorčenje nad odločitvijo vrhovnega sodišča, ki mu nalaga nošenje elektronske nanogice, in to označil za 'največje ponižanje'. Njegovi odvetniki so izrazili presenečenje in zgroženost nad strogimi ukrepi proti nekdanjemu predsedniku, saj trdijo, da je doslej spoštoval vse sodne odločitve. Bolsonaro je ob tem tudi odločno zavrnil trditve, da je načrtoval pobeg iz Brazilije.

Demokratska stranka socialistov (DPS) je ostro kritizirala črnogorsko tožilstvo zaradi neusvojitve letnega poročila v parlamentu, češ da je s tem tožilstvo popolnoma delegitimirano in da nelegalno preganja politične nasprotnike. Kljub temu analize kažejo, da se obravnava primerov nasilja v družini izboljšuje, vendar pa so še vedno prisotne omejitve zaradi pomanjkanja kadrov in slabše koordinacije. Predsednik Milatović pa je v Herceg Novem poudaril pomen mesta kot branika svobode in poudaril njegovo bogato kulturno dediščino.

Črnogorsko ministrstvo pravde je sindikatom pravosodne uprave dostavilo predlog za rešitev situacije v zvezi z obustavitvijo dela. Predlog vključuje izboljšanje materialnega statusa zaposlenih, ustanovitev delovne skupine za pripravo zakona o plačah in drugih pravicah zaposlenih v pravosodni upravi ter sklenitev panožne kolektivne pogodbe po sprejetju zakona. Minister Bojan Božović je poudaril, da so pri pripravi predloga upoštevali predloge socialnih partnerjev v skladu z možnostmi.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu. Kongres je poudaril, da grožnje neodvisnosti ustavnih sodišč niso hipotetične ali osamljene. Delegacije iz celega sveta so opozorile na politične vplive, odlašanje pri izvrševanju odločitev in kampanje za spodkopavanje zaupanja javnosti. Udeleženci so poudarili solidarnost pri obrambi integritete in neodvisnosti ustavnih sodnikov. Letošnji kongres je bil posvečen človekovim pravicam prihodnjih generacij, vključno z varstvom kulturne dediščine, okolja in naravnih virov.

Črnogorska policija je v okviru akcije "Stranac" izdala 11 rešitev o vrnitvi za tujce in preklicala 5 dovoljenj za prebivanje. Od začetka leta so v okviru te akcije podali 8.826 prekrškovnih prijav, izdali 1.367 rešitev o vrnitvi, prisilno odstranili 170 oseb in izgnali 149 tujih državljanov iz Črne gore. Preklicali so prebivanje za 1.601 osebo.

Med vikendom so v Črni gori izvedli pojačane aktivnosti v sklopu akcije "Stranec", usmerjene v nadzor zakonitosti gibanja, bivanja in zaposlovanja tujih državljanov. Odkazali so bivanje 20 tujim državljanom, podali 95 prekrškovnih prijav in izdali 23 rešitev o vrnitvi oseb. Od začetka leta 2025 je bilo v okviru te akcije podanih že 8.767 prekrškovnih prijav, izdanih 1.356 rešitev o vrnitvi in izvedena prisilna odstranitev 170 oseb, medtem ko so 149 tujih državljanov izgnali iz države.

Evropska komisija je izrazila zaskrbljenost zaradi primera izbire Borisa Raonića za direktorja RTCG in zahteva, da se zadeva hitro pravno reši. V poročilu EK je izražena tudi zaskrbljenost, ker se premier Milojko Spajić redno ne udeležuje sej Skupščine, vendar ugotavljajo, da zakonodajni dom lahko na splošno učinkovit način nadzoruje vlado.

Vrhovno sodišče je sporočilo, da je pričelo z izdelavo smernic za izrekanje kazenskih sankcij v primerih težkega in organiziranega kriminala. Izdelava smernic je del izpolnjevanja meril v pogajalskih poglavjih 23 in 24.

Sodnica Osnovnega sodišča v Beranama, Dubravka Popović, je ponovno zavrnila zahtevo tožilstva za začasni odvzem spomenika vojnemu zločincu Pavlu Đurišiću, ki naj bi se nahajal v konaku samostana Đurđevi stupovi. Kljub temu, da je Višje sodišče že dvakrat razveljavilo njeno odločitev, je sodnica Popović vztrajala pri svojem stališču. Ta pravna zaplet se nadaljuje že več mesecev in odpira vprašanja o odgovornosti sodnikov ter spodbuja pobude za preiskavo morebitnih kršitev etičnih standardov v pravosodju.

Opozicija v Črni gori je pisala vodji delegacije EU v Črni gori, Satlerju, glede imenovanja člana Senata Državne revizijske institucije (DRI). Trdijo, da parlamentarna večina predlaga kandidata, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kar bi lahko imelo resne posledice za delovanje institucije in vladavino prava. Opozicija poudarja, da se pri imenovanjih v DRI ne posvetujejo z njimi.

V preiskovalnem zaporu v Podgorici gladovno stavka 40 zapornikov. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) zagotavlja, da je zdravstveno stanje zapornikov stabilno in da medicinsko osebje nenehno spremlja njihove vitalne znake. Vsi zaporniki, ki sodelujejo v stavki, so pod stalnim nadzorom.

V zadnjih 24 urah je bilo v Črni gori evidentiranih 11 prometnih nesreč. Ena oseba je bila huje poškodovana, štiri pa lažje. V Podgorici je bilo osem nesreč, v Nikšiću dve in v Bijelom Polju ena. Izdali so 626 nalogov za plačilo denarnih kazni in podali 52 obdolžilnih predlogov. Policija je zasegla sedem parov registrskih tablic.

Vrhovni državni tožilec Milorad Marković je poudaril, da državno tožilstvo v Črni gori ne bo podleglo političnim, institucionalnim ali drugim pritiskom. V intervjuju za Agencijo MINA je Marković obravnaval tudi nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije o napredku Črne gore, pri čemer je izpostavil, da bo transparentno in zakonito imenovanje članov Tužilaškega sveta potrdilo profesionalnost in predanost evropskim načelom.

Ustavno sodišče Črne gore je zaključilo vse predmete, za katere se je zanimalo sodišče v Strasbourgu. S tem so preprečili morebitne prihodnje kršitve zaradi dolgotrajnosti postopkov. Evropsko sodišče je od zastopnika Črne gore zahtevalo pojasnila v 30 zadevah, pri čemer se 63% pritožb nanaša na domnevne kršitve pravice do poštenega sojenja zaradi dolžine postopkov pred Ustavnim sodiščem, kar predstavlja 19 primerov.

Po posvetovanjih v kabinetu predsednika Črne gore je evidentna široka podpora izvolitvi Mirjane Vučinić za sodnico ustavnega sodišča. Vučinić naj bi bila kandidatka, ki lahko združi podporo različnih političnih opcij in strokovne javnosti, pri tem pa ne sklepa kompromisov na račun ustave Črne gore. Izbor sodnikov ustavnega sodišča je pomemben test politične zrelosti in zavezanosti evropskim integracijam.

Črnogorska policija je v akciji "Stranec" izvedla 103 represivne ukrepe proti tujim državljanom. Preklicali so bivanje 16 tujcem, izdali 19 rešitev o vrnitvi, sprožili prenehanje začasnega bivanja za tri tujce, prisilno odstranili enega tujca in izdali 64 plačilnih nalogov. Od začetka leta 2025 so v tej akciji sprejeli 14.036 ukrepov, vključno z 9.212 prekrškovnimi prijavami, 1.436 rešitvami o vrnitvi in prisilno odstranitvijo 186 oseb, medtem ko so 164 tujih državljanov izgnali iz Črne gore.

Policija v Bijelom Polju je podala kazensko ovadbo proti M.R., investitorju magacinskega prostora, zaradi suma, da je junija 2025 odstranil uradni pečat, ki ga je namestila inšpekcija, odstranil zaščitne trakove in nadaljeval z nelegalno gradnjo. Ovadba je bila podana državnemu tožilcu v rednem postopku.

Budvan S.K. (39) je bil v dveh ločenih postopkih spoznan za krivega in obsojen na skupno 35 dni zapora. Prekrškovno sodišče v Budvi je sporočilo, da so mu sodili 17. in 18. novembra 2025. V prvem postopku je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je 16. novembra 2025 vozil pod vplivom marihuane, v drugem pa na 20 dni, ker je 17. novembra 2025 v Budvi odklonil test na droge. Poleg tega mu je bila izrečena prepoved upravljanja vozil v trajanju osmih mesecev.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je imelo izredno sejo, na kateri so obravnavali pritožbo, ki jo je vložil Nebojša Vukanović. Sodišče je Vukanovićevo pritožbo zavrnilo.

Sodišče v Cetinju je Vasiliju Kaluđeroviću prepovedalo zapustiti stanovanje in vzpostaviti stik z oškodovancem B.V. Ukrep je bil odrejen na predlog državnega tožilstva 16. novembra 2025.